Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Na arhitekturo vplivajo materiali, okolje, namembnost in čas, v katerem je nastala.

Tako kot v kiparstvu poznamo tudi pri oblikovanju prostorov postopek odvzemanja in postopek dodajanja elementov.
Odvzemanje je pri arhitekturnem oblikovanju zelo redko, poznamo pa nekaj primerov, ko so si ljudje v naravno okolje z dolbenjem oblikovali bivališča, celo cela podzemna mesta.


Bivališča v pokrajini Kapadokija v Turčiji

Presodi značilnosti arhitekturnega oblikovanja, ki jih prepoznaš na sliki:
• Na fotografiji je primer masivne arhitekture z debelimi zidovi.
• Bivališča so izdelana z odvzemanjem materiala, z dolbenjem.
• Odprtine so povezava med zunanjim in notranjim prostorom.
• Na površini je dobro vidna tekstura materiala.

Dodajanje elementov je v sodobnem snovanju arhitekture nekaj povsem običajnega, pa naj gre za konstruiranje iz jekla, sestavljanje betonskih elementov ali tradicionalno gradnjo iz kamna.
Tudi v sodobni arhitekturi arhitekti pogosto načrtujejo uporabo tradicionalnih gradbenih materialov, saj ti ugodno vplivajo na človekovo počutje. Takšne materiale lahko na izviren, sodoben način vključijo v objekt. Pri tem morajo upoštevati barve, teksture in strukture uporabljenih materialov.

Stavbno lupino mora arhitekt zelo skrbno načrtovati, saj mora biti vsaka zgradba takšna, da deluje kot del neke širše celote. To pomeni, da je treba upoštevati okolje, v katerem bo stavba stala in seveda urbanistični načrt, ki predvideva pozidavo nekega določenega prostora. K stavbni lupini spada tudi streha, kritina, s katero je stavba pokrita. Tudi izbira kritine mora biti harmonično usklajena z okoljem.
Ne glede na to, ali obnavljamo stare stavbe ali gradimo nove, morajo načrtovalci stavb upoštevati tudi načela trajnostnega prostorskega razvoja. To pomeni, da je stavba kakovostna z ekološkega vidika, da so na njej uporabljeni kakovostni in zdravju prijazni materiali, da je dobro izolirana, trdna, varčna in varna.

Večstanovanjska stavba v Ljubljani 


<NAZAJ
>NAPREJ107/125