Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kipi človeških teles lahko stojijo samostojno ali pa jih kipar združi oz. upodobi več skupaj. Kombinacijo dveh ali več teles imenujemo figuralna kompozicija ali skupina figur.

Laokoontova skupina, kopija iz okoli 1. stoletja pr. n. št., marmor

Razgibani grški kipi so močno vplivali na poznejša obdobja, saj poznamo tako v renesansi kot v baroku (15.-18. stoletja) in tudi v modernem in sodobnem kiparstvu veliko razgibanosti v upodobitvah človeške figure. Umetniki ne upodabljajo samo po naravi, realistično in v pravilnih proporcih, temveč svoje ideje izražajo na druge, sebi lastne načine.


Nekateri kipi človeške figure so na meji z abstrakcijo. Takšen je kip ženske figure Henryja Moora.

Henry Moore, Počivajoča figura, 1951, barvan mavec

Moderni in tudi sodobni umetniki velikokrat proporce namenoma kršijo. Proporce podredijo svojemu osebnemu načinu likovnega izražanja, saj pri umetniškem ustvarjanju navadno ne igra pomembne vloge realistična podoba neke stvarnosti, pač pa umetnikovo osebno občutenje, njegov notranji svet. Pri takšnih umetniških delih govorimo, da so v disproporcu.

<NAZAJ
>NAPREJ71/125