Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Leta 1917 so se jazzovski glasbeniki začeli pomikati iz New Orleansa na sever, najprej v Chicago, saj je bilo sužnjem tam dovoljeno delati tudi v tovarnah. Najboljše jazzovske zasedbe so igrale v temnopoltem delu mesta, kjer se je jazza naučila tudi mlada belopolta skupina glasbenikov, ki je pozneje ustvarila »chicaški slog«. Slog je temeljil na ritmiki neworleanškega jazza, vpletal pa je že več svobode.
Gre za revolucijo v jazzu, ki so ga po vojni sprva znova prebudili predvsem v orkestrih. Elemente orkestrskega muziciranja so nato glasbeniki vnesli v nočne lokale, kjer so svobodno eksperimentirali s taktovskimi načini, tempom in melodiko.
Leta 1945, ko se je pojavil
bebop, sta se v jazzu pojavila dva nasprotujoča si tabora. Prvi je občudoval
razvoj jazza v smeri bebopa, drugi pa so ga zavračali. Odklonil ga je na
primer Louis Armstrong, Dizzy Gillespie
(levo) pa je uporniško iskal nove tire.
