Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Zgodovina nam pogosto postreže z nasprotujočimi si obdobji. Tako nas ne preseneča preveč, da je obdobju resnega in strogega matematičnega pristopa k skladanju – obdobju tako imenovane serialne glasbe – sledilo obdobje prostega eksperimentiranja, kjer je skladatelj veliko prepustil naključju in tudi izvedbi izvajalca, interpreta.

 

 

Čeprav smo temo zelo poenostavili in izbrali le nekaj skladateljskih slogov, se moramo zavedati, da je glasba 20. stoletja polna različnih pristopov. Kot bi vsak skladatelj gradil svoj svet s svojim vesoljem. Zato ne moremo točno reči, kdaj in kje se je obdobje začelo in kdaj končalo. Zaradi razvoja tehnologije in s tem tudi vseh komunikacijskih pripomočkov so se skladatelji učili drug od drugega in vplivali na medsebojni razvoj.

 

 

Leta 1952 John Cage napisal glasbo za 12 radijskih sprejemnikov, v kateri je vse prepuščeno temu, kaj se bo v določenem trenutku na radiih predvajalo. Sočasno je György Ligeti napisal znano Musica ricercata, kjer je partitura za klavir zelo natančno izpisana. To sta dva zelo različna pristopa, ki sta obstajala v istem letu. In takšnih pristopov je bilo, kolikor je bilo skladateljev.

 

 

Čeprav Slovenci po drugi svetovni vojni nismo bili zelo drzni v eksperimentiranju, je nastala skupina skladateljev, ki se je imenovala Pro musica viva. Ti skladatelji so se izpopolnjevali na poletnih festivalih v Darmstadtu in poskušali slediti sodobnim usmeritvam.

V tem poglavju smo se dotaknili aleatorike, minimalizma, konkretne in elektronske glasbe. Izpustili pa smo kar nekaj slogovnih smeri in skladateljev. Privošči si katero izmed naštetih zvočnih kopeli.

 

Brian Ferneyhough

Apollonijski drugi kvartet, kompleksna šola

Luciano Berio

Sekvence za solistična glasbila

Vinko Globokar

Angel zgodovine, veliko orkestralno delo

 

Zapis glasbe se je spremenil. Ko pomislimo, kako bi zapisali šum, pok ali zvok avtomobila, hitro ugotovimo, da note za to niso ustrezne. Za tovrsten zapis bi uporabili simbole, zanje pa bi naredili legendo, da bi izvajalci vedeli, kaj pri katerem znaku početi. Ustvarili bi grafično partituro.

Pouk glasbene umetnosti poveži z likovno umetnostjo in ustvari različne grafične partiture, kakor so to naredili na eni izmed osnovnih šol. Primer imaš na spodnji sliki.

<NAZAJ
>NAPREJ30/115