povzetek

Zgodovina nam pogosto postreže z nasprotujočimi si obdobji. Tako nas ne preseneča preveč, da je obdobju resnega in strogega matematičnega pristopa k skladanju – obdobju tako imenovane serialne glasbe – sledilo obdobje prostega eksperimentiranja, kjer je skladatelj veliko prepustil naključju in tudi izvedbi izvajalca, interpreta.

Čeprav smo temo zelo poenostavili in izbrali le nekaj skladateljskih slogov, se moramo zavedati, da je glasba 20. stoletja polna različnih pristopov. Kot bi vsak skladatelj gradil svoj svet s svojim vesoljem. Zato ne moremo točno reči, kdaj in kje se je obdobje začelo in kdaj končalo. Zaradi razvoja tehnologije in s tem tudi vseh komunikacijskih pripomočkov so se skladatelji učili drug od drugega in vplivali na medsebojni razvoj.

Leta 1952 John Cage napisal glasbo za 12 radijskih sprejemnikov, v kateri je vse prepuščeno temu, kaj se bo v določenem trenutku na radiih predvajalo. Sočasno je György Ligeti napisal znano Musica ricercata, kjer je partitura za klavir zelo natančno izpisana. To sta dva zelo različna pristopa, ki sta obstajala v istem letu. In takšnih pristopov je bilo, kolikor je bilo skladateljev.

Čeprav Slovenci po drugi svetovni vojni nismo bili zelo drzni v eksperimentiranju, je nastala skupina skladateljev, ki se je imenovala Pro musica viva. Ti skladatelji so se izpopolnjevali na poletnih festivalih v Darmstadtu in poskušali slediti sodobnim usmeritvam.