Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

IMPRESIONIZEM

Impresionizem je umetniški slog, ki se pojavi v Franciji ob prelomu iz 19. v 20. stoletje kot odziv na že skoraj pretirano izražanje čustev v romantiki. Osnovni cilj impresionistov je podajanje trenutnih vtisov, impresij, zunanjega sveta. Slog je dobil ime po sliki Clauda Moneta – Impression, soleil levant (Impresija, vzhajajoče sonce).

Prisluhni impresionistični suiti Estampes, skladatelja Clauda Debussyja, v izvedbi priznane slovenske pianistke Adriane Magdovski.

Adriana Magdovski je ena vodilnih slovenskih pianistk mlajše generacije. Rodila se je v Mariboru v poljsko-makedonski družini. Kritiki so o njenem igranju zapisali, da združuje razkošno virtuoznost s čutnostjo, poetičnostjo in glasbeno vsebino.

V likovni in glasbeni impresionistični umetnosti se ne uporablja več jasno začrtanih linij. Poudarek je na stvaritvi kot celoti in ne na posameznih podrobnostih. Slikarji zato s čopičem nanašajo več plasti barve drugo na drugo.

V glasbi jasno začrtane linije izginejo z uporabe pentatonike, celotonske lestvice in modalnih lestvic, ki »rahljajo« harmonije.  Zaradi doseganja učinka žive narave prevladujejo krajše fraze.           

Prisluhni celotonski lestvici in jo zapoj.

Celotonska lestvica

Impresionizem ima v glasbi svoj začetek že v klavirskih delih Chopina in Liszta. Omenjena skladatelja sta v glasbo vpeljala novosti, kot so svobodnejša oblika, barvitost harmonije in razrahljanje strogega ritmičnega utripa. Nastala so dela, ki bolj opisujejo okolje, kot da se v njih izpovedujejo, v ospredju pa je predvsem instrumentalna programska glasba. Skladatelji so se izogibali obširnejšim glasbenim oblikam, zato so bile priljubljene manjše (na primer klavirska miniatura). Glavna predstavnika skladateljev tega obdobja sta Claude Debussy in Maurice Ravel, ki sta kršila mnoga pravila, postavljena v prejšnjih generacijah. Navdih sta iskala predvsem v prizorih iz vsakdanjega življenja.

<NAZAJ
>NAPREJ2/115