Opereta je glasbeno gledališko delo in pomeni »mala opera«.
Opereta se je razvila v drugi polovici 19. stoletja v Franciji iz {francoske opere comique;Opera comique je vrsta francoske opere, ki jo sestavljajo govorjeni deli in arije. Ni nujno, da so te opere komične – primer opere comique s tragičnim koncem je opera Carmen skladatelja Georgesa Bizeta.}. Leta 1855 je francoski skladatelj Jacques Offenbach izvedel svojo prvo glasbeno zabavno igro.
Ta glasbena oblika je takoj v 2. polovici 19. stoletja doživela tudi svoj vrhunec. Francoska opereta je hitro navdušila skladatelje na Dunaju, v Angliji in pozneje tudi skladatelje drugje po svetu.

Opereta je bila – v nasprotju z zahtevnejšimi glasbenimi oblikami, kot sta npr. opera in simfonija – namenjena glasbeno neizobraženemu malomeščanskemu občinstvu. Po vsebini je šaljiva in prikazuje idealizirano življenje.
Teme operetnega libreta so največkrat ljubezenske zgodbe s srečnim koncem.
Kako imenujemo besedilo opere?
Odgovor: LIBRETO .
Opereta je po svoji obliki zelo podobna {operi;Opero sestavljajo arije (lepe, spevne melodije), recitativi, orkestrski deli (uverture, medigre), ansambli (dueti, terceti, kvarteti itn.) ter zbori.}.
Opereta je torej kot oštevilčena opera, od opere pa se oblikovno razlikuje predvsem po tem, da nima {recitativov;Recitativ je način petja in je nosilec dramatičnega dogajanja. Je melodični govor, ki ga spremlja orkester.}, ampak govorjene dele.
V katerih glasbenih oblikah so skladatelji uporabljali recitative?