Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

sonata

Sonata je večstavčna instrumentalna glasbena oblika, ki jo izvajata eden ali dva solistična inštrumenta. Sestavljajo jo trije ali štirje samostojni stavki (tretji stavek se lahko izpusti).

Katera instrumentalna zasedba lahko izvaja sonato?

razvoj sonate

Izraz sonata se je pojavil že v obdobju baroka, ko se je začela osamosvajati instrumentalna glasba brez pevskih vložkov. Prvotno je sonata predstavljala vsako instrumentalno skladbo, ne glede na svojo obliko. Razvojno obdobje je pripeljalo do stopnje, na kateri se je ustalila večstavčna klasična sonata, ki je v prvem stavku vsebovala sonatno obliko ({ekspozicija;V ekspoziciji se predstavita dve témi, ki sta v različnih tonalitetah. Prva je energična in mogočna, druga je nežna in spevna.}, {izpeljava;V izpeljavi se témi prepletata in sta vsebinsko in ritmično spremenjeni. Skladatelj lahko izpeljuje tudi samo eno od tem - prvo ali drugo.}, {repriza;V reprizi se témi ponovita, vendar sta tokrat v isti tonaliteti.} in {coda;Sonatna oblika se konča s codo, ki večinoma vsebuje osrednji motiv stavka.}). Formalno štiristavčno zgradbo sta v svoji osnovi poleg sonate vsebovala še simfonija in godalni kvartet, po vzoru sonate pa je zgrajen tudi klasični koncert.

1. stavek (hiter) v {sonatni obliki;Sonatna oblika je oblika, ki se večinoma pojavlja v prvih stavkih sonat in simfonij. Sestavljena je iz ekspozicije, izpeljave, reprize in code. };

2. stavek (počasen) {pesemska oblika;Pesemska oblika se pojavi v drugem stavku sonate kot trodelna oblika. Nastane s ponovitvijo prvega dela po drugačnem drugem delu (ABA).} ali {téma z variacijami;Téma z variacijami je glasbena oblika, kjer skladatelj predstavi osnovno glasbeno misel in jo v nadaljevanju skladbe spreminja, vendar mora biti téma še vedno prepoznavna.};

3. stavek ima plesni ({menuet;Menuet je srednje hiter plesni stavek francoskega izvora v tridelnem taktovskem načinu in v tridelni obliki (menuet-trio-menuet).}) ali šaljivi ({scherzo;Scherzo je samostojna skladba ali stavek sonatnega ciklusa, ki ima šaljiv plesni karakter.}) značaj;

4. stavek (hiter, živahen) v obliki {rondoja;Rondo je večdelna glasbena oblika, kjer se del A večkrat ponovi – kroži, vmes pa se pojavljajo še drugi deli (ABACABA).} ali v sonatni obliki.

Oglej si spodnji videoposnetek in prepoznaj posamezne dele sonatne oblike (ekspozicija, izpeljava, repriza in coda).

 

Harmonika je relativno mlad inštrument, ki ga skladatelj Joseph Haydn seveda ni poznal, pa vendar danes veliko glasbenikov poustvarja njegove klavirske sonate na ta inštrument. Med njimi je Jean-Etienne Sotty iz Pariza, ki je zaigral sonato pod oznako HOB XVI 37.

Prisluhni sonati in bodi še posebej pozoren na različen karakter posameznih stavkov.

Svoje ugotovitve in razmišljanja o sonati zapiši v zvezek.

<NAZAJ
>NAPREJ5/127