Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vrste prometa

Glede na to, kaj prevažamo, promet delimo na potniški in tovorni. Glede na to, kje poteka, ločimo kopenski (cestni in železniški promet), vodni in zračni promet.

Cestni promet

Cestni promet je v svetu prevzel vodilno vlogo v osebnem in javnem prevozu ter prevozu blaga do končnega uporabnika. Število motornih vozil v cestnem prometu v Sloveniji je približno 1,4 milijone, od tega je dober milijon osebnih avtomobilov, skupna dolžina cestnega omrežja pa je skoraj 39.000 km.

Glavne prednosti cestnega prometa pred ostalimi vrstami prometa so:

  • velika prilagodljivost naravnim razmeram,
  • neodvisnost in zasebnost uporabnika,
  • visoka potovalna hitrost na krajše razdalje.

Ključne slabosti so:

  • primeren je za prevoz manjših količin tovora (v primerjavi z ladjami in vlaki),
  • prostorsko potraten (gradnja cest, povezovalnih cest, mostov, viaduktov),
  • visoki stroški gradnje sodobnih cest,
  • zaradi množičnosti je predvsem v mestih cestni promet počasen in s pogostimi zastoji,
  • onesnaževanje okolja,
  • prometne nesreče.

Razmisli, zaradi katerih prednosti se cestnega prometa dnevno poslužuješ.

Železniški promet

Železniški promet je za razloček od cestnega zanimiv zaradi:
  • nižje cene prevoza blaga in potnikov na srednje in velike razdalje,
  • lahko prepelje velike količine blaga naenkrat,
  • je varnejši,
  • zaradi zastojev na cestah pogosto tudi hitrejši,
  • manj obremenjuje okolje z izpusti.
Njegova pomanjkljivost je:
  • da je manj prilagodljiv, saj je vezan na železniško omrežje (omejitve glede naklona površja in draga izgradnja) in na vozne rede vlakov. Dolžina železniškega omrežja je v Sloveniji le dobrih 1200 km, kar je približno 33 krat manj kot je skupna dolžina cestnega omrežja; zato je dostopnost železniškega prometa manjša.

Primerjava števila cestnih in železniških nesreč v Sloveniji med leti 2004 in 2012 (na vsaki 2 leti):

 

 Leto

Železniški

Cestni

 2004

 49

 43004

 2006

 61

 31569

 2008

 19

 22783

 2010

 11

 21347

 2012

 40

 22035

<NAZAJ
>NAPREJ98/241