Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Sporii zaradi vode

Brez vode ni življenja. 3% vseh vodnih površin je sladke vode, torej primerne za življenje človeka. Skoraj 70 % sladke vode na Zemlji je v obliki ledu (Arktika, Antarktika, ledeniki v visokogorjih). Preostalih 30 odstotkov sladke vode je v obliki vlage v zemlji ali podtalnice. Manj kot en odstotek vse sladke vode na svetu je na voljo človeštvu za uporabo. Na Zemlji so vodni viri neenakomerno porazdeljeni. Čista pitna voda je danes že redkost, saj jo uničujejo onesnaževalci. 

Kdo ali kaj najbolj onesnažuje vode?

Glavna razloga za povečanje vodne rabe sta večanje svetovnega prebivalstva in gospodarski razvoj. V razvitem svetu se pitna voda uporablja v kmetijstvu, za namakanje, gojenje živine ter industrijo. Gradijo se namakalni sistemi in jezovi. Prekomerno je črpanje podtalnice. Izčrpavanje vodnih virov je hitrejše kot je njihova sposobnost obnovitve. S tem pa se povečuje pritisk na okolje.
V revnejših državah je oskrba z vodo v lasti zasebnega sektorja, kar je dediščina kolonialnih časov. Podjetja iščejo dobiček, zapirajo in ograjujejo vire, da mnogim prebivalcem draga voda ni dosegljiva. 
Ko povpraševanje po vodi preseže količino vode iz vodnih virov, pride do pomanjkanja vode in s tem do sporov. V takih primerih ima voda izjemen strateški pomen.

Na svetovnem spletu poišči primere, ko je pomanjkanje vode ustvarilo spor.

Veliko je svetovnih vodotokov, ki tečejo skozi več držav. Meddržavno načelo je, da mora država prilagoditi porabo vode iz reke tako, da je ne spušča sosednji državi onesnažene ali v premajhni količini. Nekatere države porabijo preveč vode, zato nastajajo možna vojna žarišča: reka Ind med Pakistanom in Indijo, Nil med Egiptom, Sudanom in Etiopijo, Evfrat med Turčijo in Sirijo, Tigris med Turčijo in Irakom, Okavanga med Bocvano in Namibijo, Jordan med Izraelom in arabskimi sosedami (Jordanija, Palestina in Libanon), Sir Darja in Amu Darja med Kazahstanom, Uzbekistanom, Tadžikistanom, Turkmenistanom in Kirgizistanom.

Zemljevid večjih svetovnih vodotokov

Številne nevladne organizacije si prizadevajo, da bi voda postala človeška dobrina in pravica, ki bi morala biti, tako kot zrak, brezplačna.

Po pitno vodo ponekod hodijo kilometre daleč

<NAZAJ
>NAPREJ164/177