Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Nova Zelandija

Nova Zelandija je otoška država jugovzhodno od Avstralije, od katere jo loči Tasmanovo morje. Staroselci so jo imenovali Aotearoa, kar pomeni Dežela dolgega belega oblaka. Sestavljata jo dva glavna otoka: Severni in Južni otok, ki ju loči Cookova ožina.

Oba otoka sta gorata. Osrednji del Severnega otoka zavzemajo delujoči vulkani z mnogimi gejzirji. Na Južnem otoku se dvigajo Južne Alpe z najvišjim vrhom Mt. Cook (3764 m). Ledeniki so v preteklosti oblikovali globoke fjorde. Nova Zelandija je dežela neokrnjene narave z zaščitenimi z naravnimi parki.

Nova Zelandija
Ledenik na Novi Zelandiji
Novozelandske Alpe

Zaradi lege sredi oceana in svoje oblike ima Nova Zelandija oceansko podnebje. Površje Nove Zelandije in grebeni so usmerjeni poldnevniško: sever-jug. Podnebje na Severnem otoku je toplejše. Južni otok je tudi zaradi bližine Antarktike hladnejši.

Katere so značilnosti oceanskega podnebja!

Pred prihodom belcev je bilo na otokih svojevrstno rastlinstvo in živalstvo, ki se je razvilo zaradi osamljene lege. Beli priseljenci so iz Evrope pripeljali živali in rastline, ki so se hitro razmnožile ter izpodrinile prvotne. Med prvotnimi živalmi so ptič kivi, ki ima zakrnela krila in rep. Ob prihodu belcev je ptič skoraj izumrl, zato so ga zaščitili in postal je simbol Novozelandcev. Med rastline, ki so jih v Novo Zelandijo prinesli iz Azije, spada tudi kivi, vzpenjalka, ki rodi zelene sadeže z drobnimi semeni in dlakavo lupino.

Fjord na Novi Zelandiji
Maor - ples  Izviri tople vode - gejzirji 

Prvotno prebivalstvo Nove Zelandije so Maori, ki so tja pripluli z otokov. S prihodom belcev, predvsem Britancev, so bili izrinjeni v gorato notranjost, saj so se belci naselili na rodovitnejših območjih. Danes belci predstavljajo 70 %, Maori pa 14 % celotnega prebivalstva (2013). Maori živijo v mestih, zakon pa jim zagotavlja popolno enakopravnost. Dejansko so v družbi še vedno v podrejenem položaju.

Zaradi naravnih dejavnikov je Severni otok gosteje poseljen od Južnega. Gorata notranjost otokov je vzrok, da je poseljen predvsem obalni del. Skoraj 90 % (2013) prebivalcev živi v mestih.
Čeprav je Auckland največje in najhitreje rastoče mesto na Severnem otoku (1,4 milijonov prebivalcev), je glavno mesto Wellington. V preteklosti so se bali, da bo Južni otok, kjer je bila večina rudnikov zlata, razglasil samostojnost, zato so državne uradnike preselili iz Aucklanda v Wellington. Wellington je na južnem delu Severnega otoka in predstavlja most med Severnim in Južnim otokom. 

<NAZAJ
>NAPREJ73/177