Nil in Sueški prekop

Reka Nil in Sueški prekop

Nil je ena izmed najdaljših rek na svetu.

Nil teče skozi štiri različna podnebja. Izvira v območju z ekvatorialnim podnebjem, teče skozi območje s savanskim in puščavskim podnebjem, delta Nila pa je v območju s sredozemskim podnebjem. V izvirnem delu reka dobi zaradi močnega deževja veliko vode, zato na območju puščavskega podnebja ne presahne. V času deževne dobe Nil poplavlja in s sabo prinaša rodovitno blato. S tem je, kljub suhemu podnebju v spodnjem toku, omogočeno kmetovanje. Nilova dolina je zato ena izmed najbolj gosto poseljenih afriških pokrajin.

V Egiptu so želeli poplave nadzorovati; vodo za namakanje pa zagotoviti tudi v sušni dobi. Pri Asuanu so zgradili jez, ki je ustvaril veliko Naserjevo jezero. Veliko pregrado so začeli izkoriščati tudi za pridobivanje električne energije. Žal je jezero prineslo nekatere negativne posledice.

Oglej si video in odgovori na vprašanje:

Zakaj so hiše tako oddaljene od reke? Zaradi {poplav;poplavljanja;povodnji} reke Nil .

Sueški prekop

Od nekdaj so iskali vodno povezavo med Sredozemskim morjem in Indijskim oceanom. Že v 13. stol. pred našim štetjem so povezali delto Nila z Rdečim morjem. Povezavo so uporabljali do 8. stoletja. V 18. stoletju so ponovno iskali najkrajšo pomorsko pot med Evropo in Indijo. Zato so v 19. stoletju skopali umetni prekop od pristanišča Port Said do Sueza ob Rdečem morju. Prekop nima zapornic, saj sta Sredozemsko in Rdečega morja na isti ravni.

Sueški prekop je dolg 163 km, globok do 20 m, širok okoli 100 m. Širina zadostuje le za eno ladjo. Zato so vmes »izogibališča«, ki omogočajo plutje ladjam v obe smeri. Zaradi svoje ozkosti je Sueški prekop izjemno strateška točka, saj je enostavno nadzirati promet, prekop pa tudi zapreti.

Sueški prekop prepluje poprečno 50 ladij na dan, kar pomeni okoli 8% svetovnega pomorskega prometa. Pristojbine predstavljajo pomemben vir za egiptovsko gospodarstvo. Ladja potrebuje od 11 do 16 ur za prečkanje Sueškega prekopa, saj mora pluti počasi, da preprečijo erozijo bregov, ki jo povzročajo valovi.

Sueški prekop ima velik vpliv na svetovno gospodarstvo, saj izdelki dosežejo končni cilj v rekordnem času. Je bližnjica med Atlantskim in Indijskim oceanom. Vse ladje so pred tem morale pluti okoli Afrike.