Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vodni promet

Vodni promet delimo na pomorski, jezerski in rečno-kanalski.

Pomorski promet je zelo primeren za prevoz velikih količin blaga na daljše razdalje. Gre predvsem za različne vrste razsutega tovora (žito, rude in drugo), nafte, zemeljskega plina, vozil in prevoz kontejnerjev. Stroški prevoza so namreč nizki in ne zahtevajo gradnje posebnih poti, razen v primeru izgradnje prekopov, ki pomorske poti pomembno skrajšajo (na primer Panamski in Sueški prekop). Edini pogoj za uspešno delovanje so zgrajena pristanišča s pristaniškimi napravami za natovarjanje in iztovarjanje ter z dovolj globokim akvatorijem, da lahko sprejmejo velike tovorne ladje.

Kje na svetu so največja pristanišča in zakaj ravno tam? Katero je največje pristanišče v Evropi? Pomagaj si z zemljevidom ali interaktivnim atlasom.

Prevozu potnikov so namenjene velike, razkošne ladje za križarjenja, trajekti, hidrogliserji, plovila na zračno blazino in drugo. Predvsem trajektne povezave so življenjskega pomena za prebivalce otokov (Grčija, Hrvaška, Italija, Francija, Španija), saj so njihovo najpomembnejše oskrbovalno sredstvo.

Rečno-kanalski promet je namenjen predvsem prevozu tovora na daljše razdalje, manj pa potniškemu prevozu. Glavne ovire so ozke vodne poti, draga gradnja in vzdrževanje kanalov ter majhno število prometnih poti.

Na zemljevidu poišči rečno-kanalsko plovno pot Ren-Majna-Donava in odgovori na vprašanje.
Kateri dve morji povezuje ta rečno-kanalska plovna pot?

{Severno_morje_in_Črno_morje;Severno_morje_in_Sredozemsko_morje;Atlantski_ocean_in_Severno_ledeno_morje;Črno_morje_in_Jadransko_morje}

Z vidika onesnaževanja je pomorski promet dokaj neproblematičen, razen v pristaniščih ali v primeru ladijskih nesreč, ko lahko pride do razlitij goriva in drugih strupenih snovi. Sicer ladijski promet velja za varnega, čeprav se je zgodilo že več {velikih nesreč;Na primer nasedli tanker Exxon Valdez, potopitev Titanika, trčenje trajekta Moby Prince in tankerja Agip Abruzzo ter potopitev turistične križarke Costa Concordia.}, ki so imele zelo različne posledice tako za okolje kot za potnike.

Nesreča ladje Costa Concordia

Ali veš?

Po plovni poti Ren–Majna–Donava so leta 2012 prepeljali skoraj 17 milijonov ton tovora, kar je enako približno 850.000 tovornjakov, naloženih z 20 tonami blaga. To pomeni, da je zaradi te plovne poti vsak dan v letu nekaj več kot 2300 tovornjakov manj na cestah.

<NAZAJ
>NAPREJ280/320