Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Uporaba nafte

V svetovnem merilu je trenutno najpomembnejši energetski vir {nafta;Nafta je nastala z usedanjem odmrlih mikroorganizmov, alg in planktona na morsko dno, kjer so jih prekrile debele plasti sedimentov. Nastajala je brez prisotnosti kisika, pod visokim tlakom in ob visokih temperaturah.}. Predstavlja skoraj 1/3 celotne oskrbe z energijo.

{Izkoriščanje nafte;Največje ocenjene zaloge nafte so na Bližnjem vzhodu, od koder je trenutno tudi največ načrpane nafte. Pomembne zaloge so tudi v Rusiji, Severni Ameriki (Aljaska, Mehiški zaliv), Severni Afriki (Libija, Egipt), severnem delu Južne Amerike (Venezuela) in na polarnih območjih. V Evropi so pomembne zaloge na območju Severnega morja, kjer jo črpajo s pomočjo naftnih ploščadi. Države izvoznice nafte so povezane v organizacijo OPEC (Organisation of Petroleum Exporting Countries /Organizacija držav izvoznic nafte). Preko OPEC-a imajo te države precejšen vpliv na ceno nafte na svetovnem trgu.} ima veliko negativnih vplivov na okolje. Lahko so neposredni; ti so večinoma {posledica nesreč pri črpanju;Poišči na svetovnem spletu podatke o nesreči na naftni ploščadi Deepwater Horizon leta 2010.} ter posledično velikih količin razlite nafte. Naslednji primer je čiščenje tankerjev, ki v morje izpuščajo balastne vode, onesnažene z nafto. Posredni negativni vplivi na okolje so predvsem posledica uporabe nafte kot energetskega vira. Gre predvsem za onesnaževanje ozračja s CO, CO2 in trdimi delci, ki nastajajo zaradi nepopolnega izgorevanja v različnih vrstah motorjev, ogrevalnih pečeh ipd.

{Zemeljski plin;Je precej eksploziven, brez barve in vonja, zato mu za lažjo zaznavnost v prostoru umetno dodajajo nekatere snovi, ki jih zaznavamo z vohom.} je zmes plinastih ogljikovodikov, katere glavna sestavina je metan. Nastaja na podoben način kot nafta in se zato tudi pojavlja na istih območjih. Med vsemi fosilnimi gorivi velja za najčistejši energetski vir z najmanjšimi emisijami CO2 pri izgorevanju. Njegovo črpanje je neproblematično, prav tako transport s posebej prirejenimi plinskimi tankerji in po plinovodih. Za zdaj so največje ocenjene zaloge zemeljskega plina na svetu v Rusiji.

Premog je fosilno gorivo, nastalo s fosilizacijo rastlin in pod vplivom delovanja bakterij brez prisotnosti kisika. Sestavljajo ga večinoma ogljik in ogljikovodiki. Delimo ga na lignit, rjavi premog in črni premog. Najbolj kaloričen je črni premog, ki je tudi okoljsko najbolj sprejemljiv, saj je njegovo izgorevanje najboljše. 

Premog

Razmisli, v katerem zgodovinskem obdobju je premog kot energetski vir najbolj pridobil na pomenu.

Z razvojem motorjev z notranjim izgorevanjem in spremembami v sistemu ogrevanja je premog počasi začel izgubljati mesto vodilnega energetskega vira, saj ga je nadomestila nafta. To se je odrazilo predvsem v zapiranju premogovnikov ter zmanjšani onesnaženosti rudarskih in industrijskih območij, saj so bile emisije trdih delcev, SO2 in CO2 pri uporabi premoga bistveno večje kot pri nafti. Premog še vedno ostaja zelo pomemben energetski vir v termoelektrarnah.

<NAZAJ
>NAPREJ264/320