Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Podeželska naselja

Za podeželje so značilna razložena in sklenjena naselja. Razlikujejo se po razporeditvi in številu domov ter njihovi medsebojni oddaljenosti.

Razloženo naselje je podeželsko naselje, v katerem so kmečki domovi razporejeni razmaknjeno. Naselje je razpotegnjeno in mu je težko določiti središče. Običajno taka naselja nastajajo na razgibanem površju.

Zaselek sestavlja skupina domačij, ki so sestavni del samostojnega naselja. Glede na število hiš in njihovo zgoščenost so vmesna oblika poselitve med samotnimi kmetijami in sklenjenimi naselji.

Sklenjena naselja so podeželska naselja s strnjenimi, v določenem redu razvrščenimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, ki jim lahko določimo središče (cerkev, šola ...).

Po obliki ločimo več tipov sklenjenih naselij:
  • Gručasta naselja so značilna za vse reliefne oblike, najpogosteje so na dnu dolin in kotlin. Stavbe v vasi so razporejene brez pravega reda, tesno skupaj ob vaških poteh, prilagojene reliefu in nenehni širitvi na nekdanja polja.
  • Obcestna naselja so značilna za ravninski svet. Domovi so postavljeni razmeroma tesno skupaj in razvrščeni v pravilni vrsti na eni ali obeh straneh ceste. Za hišami so gospodarska poslopja in v dolgih progah razporejeni vrtovi, njive, sadovnjaki in travniki.
  • Vasi pravilnih geometrijskih oblik so načrtno grajene, imajo pravilnejšo obliko in izrazito vaško središče. Primeri tovrstnih vasi so vasi v obliki šahovnice (Panonska nižina), kibuci v Izraelu in okrogle vasi (kraal) v Afriki.

Samotna kmetija
Pogosta oblika človekovih bivališč je samotna kmetija ali sámna. Sestavljajo jo stanovanjsko poslopje, gospodarska poslopja (hlev, senik, kašča …) ter dvorišče.

Rešitev premetanke je ime najvišje ležeče samotne kmetije v Sloveniji.

Okrog samotne kmetije je strnjeno zemljišče v enem kosu − celku. Od drugih kmetij je ločena z gozdom, pašnikom ali drugimi nepozidanimi zemljišči. Samotne kmetije so razširjene zlasti v hribovitem svetu, na območjih z manjšo količino padavin (npr. Avstralija) ter na območjih z nižjimi povprečnimi temperaturami (npr. Finska, Norveška). V Sloveniji so samotne kmetije značilne za predalpsko hribovje, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Glede na stalnost poselitve razlikujemo stalna in občasno poseljena naselja. Oblike občasno poseljenih naselij so planšarska naselja, vikend naselja in naselja, povezana z nomadskim načinom življenja.

<NAZAJ
>NAPREJ212/320