Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Selitve lahko delimo tudi po drugih merilih. Lahko so opredeljene časovno, glede na prostor ali na prostovoljnost oziroma prisilo.

Glede na čas razlikujemo stalne, začasne in dnevne selitve. Pri stalnih se ljudje izselijo za stalno, rečemo jim izseljenci. Če se prebivalci selijo na začasno delo v tujino, jih imenujemo zdomci. Po navadi v tujini delajo več let in se nato vrnejo domov. Sezonske selitve so vezane na sezonska dela, pogoste so zlasti v kmetijstvu, gradbeništvu in turizmu. Dnevne selitve so tiste, ki so povezane z vsakodnevnim menjavanjem kraja bivanja in kraja dela oziroma šolanja.

Dnevne selitve zaradi šolanja, zaposlitve ...

Glede na prostor selitve delimo na notranje, zunanje, meddržavne in čezmorske. Celine priseljevanja so danes predvsem Severna Amerika, Avstralija in Evropa, ostale celine so večinoma območja izseljevanja, čeprav tudi znotraj njih prihaja do posameznih območij izrazitega priseljevanja in odseljevanja.

Stavba Googla v Silicijevi dolini v San Franciscu, ZDA (zanimivo za podjetnike).

Selitve so lahko tudi prostovoljne ali prisilne. Vzroki za prisilne izselitve so po navadi verski, rasni, etnični ali politični. Posledica prisilnih selitev so begunci.

Begunci so posledica prisilnih selitev.

<NAZAJ
>NAPREJ205/320