Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kapljični namakalni sistem v Pomurju

V kmetijstvu večino vode porabijo za {namakanje obdelovalnih zemljišč;Stari namakalni sistemi, kjer črpajo vodo iz jezer, rek, vodnih zajetij in jo na polja dovajajo po jarkih in kanalih, so sicer potratni, a so v manj razvitih deželah sveta še vedno v uporabi. Sodobni načini namakanja so učinkovitejši, saj je izguba vode v sistemu bistveno manjša. Pogosto uporabljajo podtalno in kapljično namakanje ter pršenje, kot vir vode se uporabljajo v zajetjih zbrana deževnica, rečna in jezerska voda ter podtalnica. Pri kapljičnem namakanju dovajajo vodo do rastlin s posebnimi plastičnimi cevmi, ki vodo po kapljicah dovajajo h koreninam rastline, zato so vodne izgube zaradi izhlapevanje minimalne.}, bistveno manj jo porabijo za napajanje živine.

V industriji je voda potrebna za hlajenje, odplakovanje odpadkov ter kot topilo in čistilo. Največ vode porabijo v papirni, kovinski in kemični industriji, nekoliko manj v živilskopredelovalni industriji.

Na spletu poišči podatke o porabi vode pri proizvodnji dobrin (vodni odtis) in določi pare.

Par kavbojk 
8000 litrov vode
1 pomaranča
50 litrov vode
1 kozarec vina
120 litrov vode
1 kg svinjine
4800 litrov vode
1 kg sira  
5000  litrov vode
1 skodelica čaja
30 litrov vode
Število napačnih: 0

Človeška družba izkorišča vodo kot energetski vir že tisočletja. Sprva so izkoriščali mehansko moč vode za pogon mlinov, žag, kovačnic in sorodnih naprav, z iznajdbo turbine pa so vodno energijo začeli izkoriščati v hidroelektrarnah za pridobivanje električne energije. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja so začele delovati tudi hidroelektrarne, ki za proizvodnjo električne energije izkoriščajo moč morskih valov in pretakanje vode zaradi plime in oseke. Izziv strokovnjakom je izgradnja morske termične elektrarne. 

Razmisli, katere vrste energije bi izkoristili v tem primeru.

V državah, kjer imajo veliko termalnih voda, geotermalno energijo izkoriščajo ne le za ogrevanje poslopij in rastlinjakov, ampak tudi za pridobivanje električne energije (geotermalne elektrarne). Kaj pa v Sloveniji?

Več kot tretjina prebivalcev na Islandiji se ogreva s termalno vodo. Z njo segrevajo tudi ulice v Reykjavíku in s tem preprečujejo kopičenje snega ter poledico.

<NAZAJ
>NAPREJ177/320