Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Rečno površje − dejavniki razvoja in procesi

Rečno ali fluvialno površje je zelo razširjeno, saj so tekoče vode poleg tektonike najmočnejši preoblikovalni dejavnik na Zemljinem površju.

Moč in učinek rečne erozije sta odvisna od padca reke, količine vode v rečni strugi in kamninske podlage. Erozijska moč vode je večja v nesprijetih kamninah, ki jih voda lažje erodira. Rečna erozija deluje mehansko s trganjem kamninskih delcev v rečnem koritu, z njihovim premikanjem in prenašanjem. Pri tem delci zadevajo ob trdno dno in ga s tem poglabljajo, hkrati pa trkajo drug ob drugega ter se tako postopno oblijo in manjšajo. Velikost delcev se tako dolvodno zmanjšuje, grušč se preoblikuje v prod. Poleg tega rečna voda kemično raztaplja kamnino v strugi.

Če sledimo toku reke od izvira do izliva, lahko vidimo, da se značilnosti njenega toka spreminjajo, zato govorimo o zgornjem, srednjem in spodnjem toku reke.

V zgornjem toku ima reka velik strmec in veliko erozijsko moč, ki je največja na dnu rečnega korita. Reka s tako imenovano globinsko erozijo poglablja rečno korito. Posebna globinska erozija poteka v gorskem svetu, kjer se voda vrtinči ob skalnih stenah v nasprotni smeri vodnega toka, pri tem pa dolbe in širi strugo. Tovrstna vrtinčasta erozija se lepo vidi v erozijskih loncih pravilnih okroglih oblik, ki jih lahko opazujemo v naših vintgarskih soteskah. 

Okljuki ali meandri
V srednjem toku ima reka manjši padec, teče počasneje, zmanjša se tudi njena erozijska moč. Poleg globinske erozije je najizrazitejša bočna erozija, s katero se širi rečna struga in z njo vred dno doline. Poleg erozije se pojavi tudi akumulacija. Reka začne vijugati in ustvarjati vijuge, {okljuke;Reka ima največjo erozijsko moč na zunanji strani okljuka, zato tam izpodjeda rečno strugo (bočna erozija). Na notranji strani okljuka je njena moč majhna, tam reka nasipava material (akumulacija) in ustvarja obrežno ravnico. Ob poplavah, ko se erozijska moč reke poveča, lahko prestavi okljuk ter prereže rečno strugo in ustvari mrtvico ali mrtvi meander.} ali meandre. 

V daljših časovnih obdobjih lahko zaradi različnih razlogov nad bočno erozijo in akumulacijo ponovno prevlada globinska erozija. To se zgodi zaradi:
  • tektonskih dvigov površja, zaradi katerih se poveča padec reke in s tem njena erozijska moč,
  • odpornejših kamnin, v katerih lahko reka globinsko erodira,
  • podnebnih sprememb; ob otoplitvah se namreč talijo ledeniki, zaradi česar se poveča količina vode v strugi.
Tako nastanejo ujeti meandri, kar pomeni, da je reka meandrirala že prej in je nato tudi med vrezovanjem ohranila isto strugo.

V spodnjem toku se reki zmanjša padec, zato izgubi erozijsko in transportno moč ter prične akumulirati oziroma odlagati prineseno gradivo. Teče počasneje, vijuga, prestavlja strugo, se cepi v rokave, med katerimi pogosto nastajajo rečni otoki. O nekdanjem toku reke pričajo številni opuščeni ali mrtvi meandri in mrtvi rečni rokavi, po katerih je nekoč tekla reka. Ob izlivu v jezero ali morje, kjer ni močnejšega plimovanja, reka z akumulacijo ustvari delto.

<NAZAJ
>NAPREJ50/320