Razvoj Zemlje se je začel pred približno 4,5 milijarde let. Od takrat je Zemlja prešla različna geološka obdobja, v katerih je postopoma dobivala današnjo podobo.

Najstarejše obdobje je predkambrij (pravek). Iz tega  obdobja so se ohranile najstarejše magmatske in metamorfne kamnine, ki dokazujejo, da sta takrat nastajala Zemljina skorja in prvo kopno. To so bili zametki današnjih celin. Magmatske in metamorfne kamnine iz tega obdobja tvorijo stara jedra današnjih celin.  Kjer so se celinska jedra dvignila, so nastali izbočeni deli posameznih celin ali  {ščiti;Kanadski, Baltski, Brazilski, Afriški, Aldanski ščit v Sibiriji in drugi.}. Na območjih, kjer pa so se stari deli celin ugreznili, so nastali ubočeni deli ali {plošče;Najbolj znani sta Ruska plošča na območju Ruskega nižavja in plošča Severnoameriškega nižavja.}, na katerih so nastala velika nižavja. Na njih so debele plasti sedimentnih kamnin, v katerih so lahko uporabne rudnine in surovine.

Paleozoik (stari Zemljin vek) je obdobje, v katerem so se pojavili živalski organizmi. Nastajali so prvi premogi in rude. To je obdobje dveh močnih orogenez (gorotvornih gubanj). V starejši kaledonski orogenezi je nastalo na primer Skandinavsko gorovje, v mlajši hercinski pa Centralni masiv v Franciji, Ural v Rusiji ... Proti koncu paleozoika so se kopna območja združila v pracelino Pangeo.

V mezozoiku (srednji Zemljin vek) je Pangea razpadla. V plitvem morju, ki je nastalo med tedanjima celinama Lavrazijo in Gondvano, so se odložili debeli skladi sedimentnih kamnin, med drugim apnenci in dolomiti, ki danes gradijo Južnoapneniške Alpe. V juri in kredi se je začela alpidska orogeneza, ki še vedno traja.