V primerjavi s trajnimi magneti imajo elektromagneti to pomanjkljivost, da potrebujejo električni tok. Zaradi električnega toka se žica, iz katere je navita tuljava, greje in zapravlja električno delo. So pa elektromagneti pripravnejši za uporabo kot trajni magneti, saj jih lahko po želji izklopimo.
Videli smo že, da lahko velike elektromagnete uporabljamo za dviganje in prestavljanje tovora. Posebej močna magnetna polja rabimo v medicini za slikanje z magnetno resonanco. Takrat po tuljavi tečejo tako veliki električni tokovi, da bi se tuljava iz bakra začela taliti zaradi sproščene toplote. Zato pri magnetih za slikanje z magnetno resonanco uporabljajo tuljave iz žice, ki je superprevodna. Pravimo jim superprevodni magneti.
Slikanje z magnetno resonanco.
V superprevodnih magnetih teče električni tok brez izgub. Tuljava se ne segreva. Žal pa doslej znane snovi postanejo superprevodne šele pri zelo nizki temperaturi, običajno manjši od $-200\,^\circ\rm{C}$. Zato moramo tuljave, s katerimi dobimo največja magnetna polja, hladiti s tekočim dušikom ali tekočim helijem.
| Močne superprevodne magnete uporabljamo tudi v raziskovalne namene. Pomagajo nam na
primer pri določanju kemijskih vezi v različnih snoveh. Na sliki vidimo
raziskovalca, ki polni superprevodni magnet s tekočim dušikom. |
|
Manjše magnete najdemo v elektromotorjih, avtomatskih stikalih (relejih), zvoncih, zvočnikih.