V vzporednem vezju se električni tok razdeli med porabnike, ki so vzporedno vezani. Razdeli se v razmerju glede na upor porabnikov v posamezni veji vezja. Večji tok steče v veje z manjšim uporom in obratno: kjer je večji upor, je manjši tok. Električni tok skozi vir je enak vsoti električnih tokov skozi posamezen porabnik. $I_s= I_1 + I_2 + I_3$ (za tri vzporedno vezane porabnike)
Električna napetost v vzporednem vezju je enaka na vseh porabnikih.
Skupni upor je razmerje med električnim tokom, ki teče skozi izvir, in električno napetostjo vezja. Njegova obratna vrednost je enaka vsoti obratnih vrednosti uporov posameznih porabnikov, ki so vezani vzporedno v vezje.
Skupni upor lahko izračunamo z Ohmovim zakonom $R_s= \frac{U}{I_s}$
ali pa z vsoto uporov porabnikov na naslednji način: $\frac{1}{R_s}= \frac{1}{R_1} + \frac{1}{R_2} + \frac{1}{R_3}$
Znaki v enačbah predstavljajo naslednje količine:
$R_s$ – skupni upor
$I_s$ – električni tok
$U$ – električno napetost, ki jo daje baterija
Zaporedno vezavo upornikov smo primerjali s tekom čez ovire. Tudi vzporedno vezavo lahko primerjamo s tekom čez ovire. To, da imamo več vzporednih vodnikov, lahko primerjamo z več tekaškimi progami. V vsaki progi pa je postavljena ena ovira.
Tekači se tako odločijo, po kateri progi bodo tekli. Razumljivo se odločijo, da tečejo v progi, kjer je ovira najmanjša. Vendar če jih je preveč, se ovirajo in je tek otežen. Zato nekateri od njih tečejo po progah, kjer so višje ovire.
Pri vzporedni vezavi se tudi nosilci naboja razdelijo po vzporednih vodnikih, in sicer jih gre največ po vodniku, kjer je vezan upornik z najmanjšim uporom.
Pri zaporedni vezavi so vsi naboji morali preteči čez "ovire" in je tako bil električni tok na vseh enak. Pri vzporedni pa so se naboji porazdelili in zato je naboj na posameznih upornikih različen.