Oko je organ vida, s katerim ne razločujemo le
svetlobe od teme, temveč tudi barvo, obliko, velikost in oddaljenost predmeta.
Svetlobo iz okolice, ki vpade v oko, očesna leča
usmeri na mrežnico.
Za opazovanje bližnjih predmetov mora biti očesna leča skrčena (goriščna razdalja leče je majhna), za opazovanje oddaljenih predmetov pa sproščena (goriščna razdalja je večja).
V mrežnici očesa imamo dve vrsti vidnih čutnic: paličnice, ki ločijo svetlo in temno, ter čepnice, ki občutijo močnejšo svetlobo in zaznavajo barve (rdečo, zeleno in modro svetlobo). Barvni vtis je odvisen od tega, kako močno svetloba vzdraži posamezne čepnice.
Pri kratkovidnosti se svetlobni žarki zberejo pred mrežnico. Kratkovidni ljudje potrebujejo za korekcijo vida očala z razpršilnimi lečami.
Pri daljnovidnem očesu se svetlobni žarki zberejo za mrežnico. Daljnovidni ljudje zato potrebujejo očala z zbiralnimi lečami, ki žarke dodatno ukrivijo.
Zasnova današnjih fotoaparatov je stara več kot dvajset stoletij — camera obscura. V črnem prostoru ali škatli z majhno luknjo se pojavi obrnjena slika okolice.